Zaključki in nagrajenci 2003 - 2013

Zbrani seznami nagrajencev in zaključki strokovnih posvetov od leta 2003.

 

2012

Ljubljana, 10. 11. 2012

DOBITNIKI PRIZNANJ ZVEZE DRUŠTEV ŠPORTNIH PEDAGOGOV ZA LETO 2012

Osem dobitnikov prejme priznanje za dolgoletno strokovno, pedagoško in organizacijsko delo na področju športa otrok in mladine, eden pa za izjemne dosežke na področju športa otrok in mladine.

  • Dr. HERMAN BERČIČ, UNIVERZITETNI PROFESOR V POKOJU
    • Predlagatelj: Društvo športnih pedagogov Ljubljana, Izvršni odbor Zveze športnih pedagogov Slovenije
    • Priznanje prejme za izjemne dosežke na področju športa otrok in mladine.
  • MIRAN ČELIGOJ, PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE NA OŠ PIVKA
    • Predlagatelj: Društvo profesorjev in učiteljev športne vzgoje Postojna
    • Priznanje prejme za dolgoletno delo na področju športa otrok in mladine.
  • BORIS EMERŠIČ, PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE NA OŠ ŠMARJE PRI JELŠAH
    • Predlagatelj: Medobčinska športna zveza Šmarje pri Jelšah, aktiv športnih pedagogov OŠ Lesično, OŠ Kozje, OŠ Podčetrtek, OŠ Bistrica ob Sotli, OŠ Šmarje pri Jelšah, OŠ Rogatec in Društvo učiteljev in profesorjev športne vzgoje Celje
    • Priznanje prejme za dolgoletno delo na področju športa otrok in mladine.
  • LUCIJA JELENC, PROFESORICA ŠPORTNE VZGOJE NA OŠ VALENTINA VODNIKA, LJUBLJANA
    • Predlagatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, oddelek za športno vzgojo, Katedra za športno vzgojo
    • Priznanje prejme za dolgoletno delo na področju športa otrok in mladine.
  • ANDREJ KAVČIČ, PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE NA OŠ NAKLO, SVETNIK
    • Predlagatelj: Osnovna šola Naklo
    • Priznanje prejme za dolgoletno delo na področju športa otrok in mladine.
  • HERMAN NOVAK, PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE NA OŠ TABOR I, MARIBOR
    • Predlagatelj: Društvo športnih pedagogov Maribor
    • Priznanje prejme za dolgoletno delo na področju športa otrok in mladine.
  • MARJAN REJEC, PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE NA OŠ RADLJE
    • Predlagatelj: Društvo športnih pedagogov Koroške
    • Priznanje prejme za dolgoletno delo na področju športa otrok in mladine.
  • IVAN ROPOŠA, PROFESOR NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI MURSKA SOBOTA
    • Predlagatelj: Društvo športnih pedagogov Pomurja
    • Priznanje prejme za dolgoletno delo na področju športa otrok in mladine.
  • ALENKA ZUPANČIČ STRNAD, PROFESORICA ŠPORTNE VZGOJE NA OŠ RIHARD JAKOPIČ, LJUBLJANA, SVETNICA
    • Predlagatelj: Društvo športnih pedagogov Ljubljana
    • Priznanje prejme za dolgoletno delo na področju športa otrok in mladine.

Ljubljana, 17. 11. 2012

ZAKLJUČKI 25. MEDNARODNEGA POSVETA ŠPORTNIH PEDAGOGOV SLOVENIJE

Postojna, 16. do 17. november 2012

Športni pedagogi smo na 25. mednarodnem posvetu športnih pedagogov Slovenije sprejeli naslednje zaključke:

  1. Nasprotujemo zmanjševanju sredstev za izobraževanje, rušenju kakovostnega javnega šolstva in razgradnji socialne države

    Člani Zveze društev športnih pedagogov Slovenije in udeleženci 25. mednarodnega posveta športnih pedagogov Slovenije odločno nasprotujemo zmanjšanju sredstev za izobraževanje, rušenju kakovostnega javnega šolstva in razgradnji socialne države. S pismom podpore se pridružujemo demonstracijam za solidarno Slovenijo v Ljubljani.

  2. Nadaljevanje projekta Zdrav življenjski slog

    Predlagamo, da se zagotovi sredstva za nadaljevanje projekta Zdrav življenjski slog, saj prvi rezultati delovanja projekta kažejo zelo pozitivne učinke, ki jih ima projekt na oblikovanje zdravega življenjskega sloga, gibalne sposobnosti, telesne značilnosti, športne spretnosti in znanja otrok. Projekt je potrebno nujno razširiti tudi na populacijo mladine, stare od 15. do 18. leta.

  3. Športna vzgoja vsak dan

    Še vedno opozarjamo, da je skladno s številnimi priporočili strokovnih združenj treba zagotoviti otrokom in mladostnikom 3 ure (180 minut) športne vzgoje na vseh stopnjah šolanja od prvega razreda osnovne šole do zadnjega letnika srednje šole. Vzporedno pa moramo šola, društva in starši ustvarjati pogoje in omogočiti, da bodo otroci in mladina vsak dan telesno aktivni vsaj 2 uri (poraba energije naj bi bila vsaj 6 MET). Takšna telesna dejavnost (ki vključuje tudi športno dejavnost) je predpogoj za pozitiven telesni in gibalni razvoj otrok in mladine.

  4. Energetska varčnost športnih objektov

    Podpiramo revitalizacijo športnih objektov v smeri energetske varčnosti in posodobitve s sodobno tehnološko opremo, zlasti pa je treba zagotoviti učinkovitejšo uporabo novih tehnologij pri našem delu.

  5. Uvajanje slovenske športne terminologije

    Tuje, zlasti angleško izrazoslovje, je treba nujno nadomestiti s slovenskimi izrazi. Več je potrebno narediti na področju terminologije v športu (Športni terminološki slovar, Kristan, 2012).

  6. Status športnega pedagoga

    Vse športne pedagoge pozivamo, da poskušajo uveljavljati ustrezen poklicni status v športnem in širšem družbenem prostoru.

  7. Za športno dejavnost moramo izkoristiti vse naravne danosti okolja, v katerem živimo

    Za izvajanje športne dejavnosti moramo izkoristiti vse naravne danosti okolja, v katerem živimo. Pomembno je sodelovanje z različnimi lokalnimi dejavniki. Poleg tega moramo spodbujati lokalno okolje, da omogoča otrokom in mladini aktiven in varen prihod v šolo in odhod domov (peš, s kolesom).

  8. Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v športne dejavnosti

    S posebnimi organizacijskimi ukrepi (dostopnost objektov za gibalno ovirane, ustrezna organizacija) in dodatnim znanjem moramo poskrbeti za otroke s posebnimi potrebami, da bodo enakovredno vključeni v športne dejavnosti, hkrati pa ohraniti izjemno uspešno delo z nadarjenimi za šport v športnih oddelkih v srednjih šolah.

  9. Sprememba imena športne vzgoje v šport naj se izvede šele, ko bo svoje mnenje podala stroka.

    Nasprotujemo dejstvom, da o strokovnih problemih ne odloča stroka in je le-ta celo izključena iz odločanja, kot se je to zgodilo pri preimenovanju naziva predmeta športna vzgoja v šport.

  10. Izboljšati je treba sodelovanje med ZDŠPS in Fakulteto za šport.

    Predlagamo, da senat Fakultete za šport sprejme sklep, da vsaka katedra Fakultete za 
    šport za naslednji (26.) posvet športnih pedagogov Slovenije pripravi prispevek aplikacije teorije za prakso s področja ožje stroke.

  11. Na naslednjem posvetu moramo analizirati izvajanje sprejetih sklepov.

Predsednik ZDŠPS: Marjan Plavčak, prof.

2011

DOBITNIKI PRIZNANJ ZVEZE DRUŠTEV ŠPORTNIH PEDAGOGOV ZA LETO 2011

Vseh osem dobitnikov prejme priznanje za dolgoletno strokovno, pedagoško in organizacijsko delo na področju športa otrok in mladine.

  • 1. MARIO ČEP, športni pedagog na OŠ III v Murski Soboti
    • Predlagatelj: Društvo športnih pedagogov Pomurja
  • 2. BRANKO FUCHS, športni pedagog na OŠ Poljčane
    • Predlagatelji: Osnovna šola Poljčane, aktiv učiteljev športne vzgoje na Osnovni šoli Poljčane, Šolsko športno društvo Bogdana Krajnca Poljčane in Izvršni odbor Zveze društev športnih pedagogov Slovenije
  • 3. MARJAN KRISTAN, športni pedagog na OŠ Livada Velenje
    • Predlagatelj: Aktiv športnih pedagogov OŠ Livada Velenje, aktivi športnih pedagogov osnovnih šol občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki in Društvo učiteljev in profesorjev športne vzgoje Celje
  • 4. ANDREJ PERHAVEC, športni pedagog na OŠ I v Murski Soboti
    • Predlagatelj: Društvo športnih pedagogov Pomurja
  • 5. DANIJELA SEDLAR, športna pedagoginja na Ekonomski šoli v Ljubljani
    • Predlagatelji: Aktiv športnih pedagogov Ekonomske šole Ljubljana, Katedra za šolsko športno vzgojo na Fakulteti za šport in Društvo športnih pedagogov Ljubljana
  • 6. STOJAN SEDLAR, športni pedagog na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani
    • Predlagatelja: Aktiv športnih pedagogov Gimnazije Bežigrad in Društvo športnih pedagogov Ljubljana
  • 7. DRAGO VRHOVŠEK, športni pedagog na OŠ Zreče
    • Predlagatelji: OŠ Zreče in aktiv športnih pedagogov občin Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje in Loče ter Društvo učiteljev in profesorjev športne vzgoje Celje
  • 8. JOŽE ZADNIK, športni pedagog na OŠ Vojke Šmuc v Izoli
    • Predlagatelj: Društvo športnih pedagogov Obale

Ljubljana: 19. 11. 2011

ZAKLJUČKI 24. MEDNARODNEGA POSVETA ŠPORTNIH PEDAGOGOV SLOVENIJE,

Murska Sobota, 18. do 19. november 2011

Športni pedagogi smo na 24. mednarodnem posvetu športnih pedagogov Slovenije sprejeli naslednje zaključke.

  1. Menimo, da je nedopustno zmanjševanje oz. ukinjanje sredstev za izobraževanje učiteljev, zato se zavzemamo, da ohranimo tradicionalne tridnevne posvete športnih pedagogov Slovenije, na katerih bomo lahko spoznali novosti stroke in iskali rešitve za težave, s katerimi se soočamo pri našem delu.
  2. Športni pedagogi dajemo pobudo za oblikovanje bolj zdravih vzorcev prehranjevanja otrok, saj tudi pri slovenskih otrocih opažamo izrazit porast deleža prekomerno težkih in debelih. Zlasti opozarjamo na tisto hrano, ki se v gostinskih lokalih skriva pod imenom otroški krožnik. Pri tem se bomo povezali z Inštitutom za varovanje zdravja.
  3. Športni pedagogi morajo s kakovostnim strokovnim delom ter osebnim zgledom krepiti svoj status in mesto v družbi.
  4. Predlagamo, da se zagotovi sredstva za nadaljevanje projekta Zdrav življenjski slog ter ponudi primerljiv projekt tudi srednješolcem.
  5. Še vedno opozarjamo, da je skladno s številnimi priporočili strokovnih združenj otrokom in mladostnikom treba zagotoviti 3 ure športne vzgoje na vseh stopnjah šolanja od prvega razreda osnovne šole do zadnjega letnika srednje šole.
  6. Čeprav naj bi bilo v vadbenih skupinah pri športni vzgoji srednješolcev praviloma 20 dijakov, številni športni pedagogi poročajo o tem, da so skupine številčnejše, kar onemogoča kakovostno delo. Vodstva šol in MŠŠ opozarjamo na nedopustno oblikovanje skupin dijakov, ki so večje od 20, kar strokovna doktrina že 40 let določa kot najvišjo možno velikost skupine za še varno vadbo. Za kakovostno delo, ki vključuje ustrezno diferenciacijo procesa glede na sposobnosti in znanja vadečih ter zagotavlja optimalno varnost, bi moral biti normativ 15 učencev oziroma dijakov v vadbeni skupini.
  7. Vzpostaviti je treba boljše sodelovanje z matično institucijo – Fakulteto za šport, saj so za dobro delo v praksi dobrodošla najnovejša pedagoška in znanstvena spoznanja, prav tako pa morajo zaposleni na fakulteti zaznati utrip in probleme prakse.

Predsednik ZDŠPS: Marjan Plavčak, prof.

2010

DOBITNIKI PRIZNANJ ZDŠP SLOVENIJE ZA LETO 2010

Seznam predlaganih kandidatov:

  • DUŠAN BAJEC, PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE , SVETOVALEC, OŠ Miroslava Vilharja, Postojna
    • Predlagatelj – Izvršni odbor Zveze društev športnih pedagogov Slovenije in Katedra za šolski šport Fakultete za šport.
  • ANICA DJORDJEVIĆ, PROFESORICA ŠPORTNE VZGOJE, SVETOVALKA, OŠ I Murska Sobota,
    • Predlagatelj – Društvo športnih pedagogov Pomurja.
  • DESA KAPELJ GORENC, PROFESORICA ŠPORTNE VZGOJE , SVETNICA, Gimnazija Šiška,
    • Predlagatelj – Društvo športnih pedagogov Ljubljana in aktiv športnih pedagogov Gimnazije Šiška.
  • CIRIL KOŠIR, PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE, SVETOVALEC, OŠ Bičevje, Ljubljana,
    • Predlagatelj - Društvo športnih pedagogov Ljubljana in aktiv OŠ Bičevje
  • MARTA LENARČIČ, PROFESORICA ŠPORTNE VZGOJE, SVETOVALKA, OŠ Martina Krpana, Ljubljana
    • Predlagatelj – Društvo športnih pedagogov Ljubljana, aktiv športnih pedagogov OŠ Martina Krpana, Zavod za šolstvo – OE Ljubljana.
  • BORIS PLAMBERGER, PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE, SVETOVALEC, OŠ Šoštanj
    • Predlagatelj – Društvo učiteljev in profesorjev športne vzgoje Celje
  • ANITA SELES DRŽAN, PROFESORICA ŠPORTNE VZGOJE, SVETOVALKA, OŠ Petrovče.
    • Predlagatelj – Društvo učiteljev in profesorjev športne vzgoje Celje
  • SLAVKO SENIČAR, PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE , SVETOVALEC, OŠ Grm, Novo Mesto
    • Predlagatelj – Društvo športnih pedagogov Dolenjske in Posavja in OŠ Grm

Vseh osem prejme priznanje za dolgoletno delo na področju športa otrok in mladine.

Murska Sobota, 20. 11. 2010

ZAKLJUČKI 23. MEDNARODNEGA POSVETA ŠPORTNIH PEDAGOGOV SLOVENIJE

Murska Sobota, 18. do 20. november 2010

Športni pedagogi smo na 23. mednarodnem posvetu športnih pedagogov Slovenije sprejeli naslednje zaključke.

Ožji izbor zaključkov

1. Otrokom in mladostnikom je potrebno zagotoviti 3 ure športne vzgoje na vseh
stopnjah šolanja od prvega razreda osnovne šole do zadnjega letnika srednje šole.

2. Povečati je potrebno kakovost pouka športne vzgoje, kar bomo dosegli z naslednjim:
zagotoviti je potrebno sredstva za skupno poučevanje športnega pedagoga in razredne učiteljice od 1. do 5. razreda osnovne šole,
pri pouku športne vzgoje je treba doseči ustreznejše normative za poučevanje (16 učencev in dijakov v vadbeni skupini) ter zaradi zagotavljanja varnosti opredeliti normative pri izvedbi interesnega programa, športnih dni in šol v naravi na vseh stopnjah šolanja, s poudarkom na športni vzgoji od 1. do 5. razreda,
tudi v srednje šole je potrebno uvesti dodatne programe športa,
zagotoviti je treba ustrezno usposabljanje športnih pedagogov za delo z otroki s posebnimi potrebami in normative, ki omogočajo enakovredno udeležbo teh otrok v
športnovzgojnem procesu,
urediti status športnih oddelkov v srednjih poklicnih in strokovnih šolah.

Sprejeto je bilo tudi, da bomo v ZDŠPS v naslednjih nekaj mesecih pripravili okroglo mizo o delu dr. Franca Pedička in okroglo mizo o kvalitetnem delu v ustreznih telovadnicah s primernimi športnimi pripomočki in orodjem.

Predsednik ZDŠPS:
Marjan Plavčak, prof.

2009

PRIZNANJA ZDŠP SLOVENIJE ZA LETO 2009

Priznanje za dolgoletno delo na področju športa otrok in mladine:
Milan Bastašić, Živa Battelino, Iris Čeklić, Brane Dekleva, Miran Jerman,
Nives Markun Puhan, Igor Slobodnik, Metka Umek, Greta Vatovec, Marjan Vučko ,

Priznanje za posebne dosežke na področju športa otrok in mladine:
Miran Kondrič in Silvo Koželj

  • MILAN BASTAŠIĆ, PREDMETNI UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE , I OŠ Rogaška Slatina, SVETOVALEC
    • Predlagatelj - Društvo učiteljev in profesorjev športne vzgoje Celje.
  • ŽIVA BATTELINO, PROFESORICA ŠPORTNE VZGOJE, OŠ Jožeta Moškriča, Ljubljana , SVETOVALKA
    • Predlagatelj - Društvo športnih pedagogov Ljubljana in Zavod za šolstvo – območna enota Ljubljana .
  • IRIS ČEKLIĆ, PROFESORICA ŠPORTNE VZGOJE , OŠ Dušana Bordona, Koper
    • Predlagatelj – Društvo športnih pedagogov Obala
  • BRANE DEKLEVA, PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE , OŠ Rinži, Kočevje
    • Predlagatelj – Društvo športnih pedagogov Ljubljana
  • MIRAN JERMAN, PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE, Agenciji za šport, Novo mesto
    • Predlagatelj – Društvo športnih pedagogov Dolenjske in Posavja
  • Doc.dr. MIRAN KONDRIČ, Fakulteta za šport, Ljubljana
    • Predlagatelj – Društvo športnih pedagogov Koroške
  • SILVO KOŽELJ, PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE, MAGISTER PSIHOLOGIJE
    • Predlagatelj – Katedra za športno vzgojo
  • NIVES MARKUN PUHAN, PROFESORICA ŠPORTNE VZGOJE , SVETOVALKA
    • Predlagatelj – Športni pedagogi Osnovne šole Naklo in Društvo športnih pedagogov Ljubljana
  • IGOR SLOBODNIK , PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE , Gimnazija Šiška, Ljubljana, SVETNIK
    • Predlagatelj – Društvo športnih pedagogov Ljubljana in aktiv ŠVZ Gimnazije Šiška Ljubljana
  • METKA UMEK, PROFESORICA ŠPORTNE VZGOJE , OŠ Griže, SVETNICA
    • Predlagatelj – Društvo učiteljev in profesorjev športne vzgoje Celje
  • GRETA VATOVEC, PREDMETNA UČITELJICA ŠPORTNE VZGOJE, OŠ Vojke Šmuc, Izola, SVETOVALKA
    • Predlagatelj - Društvo športnih pedagogov Obale in Olimpijski komite Slovenije
  • MARJAN VUČKO , PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE , Gimnazija Kočevje, SVETNIK
    • Predlagatelj – Društvo športnih pedagogov Ljubljana in aktiv ŠVZ Gimnazije Kočevje

Otočec: 21. 11. 2009:

ZAKLJUČKI 22. STROKOVNEGA POSVETA ŠPORTNIH PEDAGOGOV SLOVENIJE

Otočec, 19.-21. 11. 2009

V uvodnem delu 22. strokovnega posveta so priznanja za dolgoletno delo na področju športa otrok in mladine naslednjih prejeli naslednji športni pedagogi: Milan Bastašić, Živa Battelino, Iris Čeklić, Brane Dekleva, Miran Jerman, Nives Markun Puhan, Igor Slobodnik, Metka Umek, Greta Vatovec in Marjan Vučko. Priznanje za posebne dosežke na področju športa otrok in mladine sta prejela: Miran Kondrič in Silvo Koželj.
Strokovni posvet je bil mednaroden, saj so nam svoje dejavnosti predstavili kolegi iz Hrvaške. Ocenjujem, da je bil strokovni posvet uspešen, strokovni prispevki so bili na visoki strokovni ravni, prav tako tudi predstavitve. Tematika je bila aktualna in praksa se je dobro predstavila. Na posvetu smo imeli poleg splošnih sekcij še sekcijo športa invalidov.
Na posvetu sta Fakulteta za šport in Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS podpisala dogovor, protokol o sodelovanju. Dogovar sta podpisala dekan FŠ, dr. Milan Žvan in direktor URIRS, mag. Robert Cugelj.
Sprejeli smo naslednje zaključke, ki jih bomo posredovali Ministrstvu za šolstvo in šport, medijem in širši strokovni javnosti:

  • na vseh stopnjah šolanja od 1. razreda osnovne šole, do zadnejga letnika srednje šole, je potrebno zagotoviti 3 ure kakovostne športne vzgoje tedensko,
  • MŠŠ in lokalno okolje naj omogočita šolam izvajanje skupnega poučevanja športnega pedagoga in razredne učiteljice od 1. do 5. razreda,
  • od Ministrstva za šolstvo in šport pričakujemo, da bo s šolskim sistemom z obveznim in razširjenim programom otrokom zagotovilo pogoje in sredstva za vsaj eno uro športne dejavnosti dnevno,
  • normativ 20 otrok ali dijakov v skupini pri športni vzgoji je potrebno, zlasti v srednjih šolah, dosledno upoštevati,
  • večjo pozornost nameniti tudi športni vzgoji v predšolskem obdobju,
  • zagotoviti redno športno vzgojo tudi vsaj v enem letniku študija na univerzi,
  • * s sklepi 22. posveta športnih pedagogogov seznaniti snovalce bele knjige,
  • s sklepi 22. strokovnega posveta športnih pedagogov seznaniti tudi medije (Šolski razgledi, Delo, ..)
  • sklepi 22. posveta naj bodo vneseni v izhodišča za pripravo novega Nacionalnega programa športa v RS,
  • na posvetu smo sprejeli tudi dogovor s Hrvatskim kineziološkim savezom o sodelovanju na številnih področjih (izmenjava informacij in obveščanje, sodelovanje na strokovnih posvetih, ..),
  • poiskali bomo možnosti za boljše delovanje regijskih društev in si prizadevali za povečanje števila aktivnega članstva Zveze društev športnih pedagogov Slovenije,
  • športni pedagogi moramo aktivno sodelovati pri spremembah zakonodaje na področju športa, šolstva ter pri gradnji n obnovi športnih površin,
  • investitorji naj preprečijo vgradnjo neatestirane športne opreme,
  • sklepi sekcije invalidov so sestavni del sklepov 22. strokovnega posveta športnih pedagogov.

Sklepi sekcije šport invalidov (vodil dr. Boro Štrumbelj):

  • Doseči standardizacijo pri objektih in opremi,
  • formirati tim na katerega se lahko obrnejo športni pedagogi (UIRRS),
  • Potrebno je pripraviti več literature,
  • vzpostaviti sistem permanentnega usposabljanja za to področje,
  • otrokom ponuditi ustrezne programme na tem področju,
  • pripraviti fakultetne programme,
  • šport invalidov redno vključevati na seminarje in posvete športnih pedagogov.

Sklepi 22. strokovnega posveta športnih pedagogov Slovenije, ki jih se naj vključijo v nastajajočo belo knjigo o vzgoji in izobraževanju:
Glede obsega športne vzgoje predlagamo naslednji rešitvi:

  • Najmanj 3 ure (135 minut) obvezne športne vzgoje v celotni navpičnici vzgojno-izobraževalnega procesa. To je najmanjši obseg, ki še lahko ob kakovostnem poučevanju in ustrezni velikosti vadbenih skupin omogoči, da nevtraliziramo negativne posledice sodobnega načina življenja. Zato naj Strokovni svet za poklicno izobraževanje ponovno preuči obseg in vsebino športne vzgoje v poklicnih in tehničnih srednjih šolah. MŠŠ naj zagotovi, da se uveljavijo priporočila EU o najmanj treh urah (180 minut) kakovostno vodene in dovolj intenzivne športne vzgoje v celotnem sistemu vzgoje in izobraževanja.
  • Sistemske rešitve za dodatne ure športne vzgoje v šolskem programu ob povezovanju z obšolskim prostorom (npr. kakovostna športna popoldanska vadba v šolskem športnem društvu, zaposlitev vsaj enega športnega pedagoga v podaljšanem bivanju). Poleg izbirnosti znotraj šolskega sistema (oddelki z več ur športne vzgoje) se naj vzpostavijo sistemski mehanizmi izkoriščanja virov šolskega sistema (učitelji, šolski prostori) v popoldanskem času, ki naj spodbudijo povezovanje šolskega (javnega) in športnega (civilnega) prostora.

Predlagamo tudi naslednje dejavnosti:

  • Pozitivno vlogo športne vadbe je treba opredeliti v vseh politikah, ki opredeljujejo gibalno oziroma športno dejavnost mladih.
  • Raziskovalni izsledki in izkušnje dobrih praks kažejo na izjemno uspešnost skupnega poučevanja športnega pedagoga in razrednega učitelja v zgodnjem obdobju šolanja (Jurak idr., 2005b; Peternelj, 2007). V tem starostnem obdobju je vpliv na različna področja otrokovega razvoja največji (Strel idr., 2007), usvajanje gibalnih struktur pa najučinkovitejše, zato naj lokalne skupnosti in država finančno podpreta šole, da organizirajo sistemsko skupno poučevanje dveh učiteljev.
  • Posodobiti je treba srednješolske učne načrte za športno vzgojo. Izbirnost v srednjih šolah je večinoma udejanjena v nasprotju s konceptom, zasnovanim v zadnjih letih prejšnjega tisočletja, zato ne dosega želenih učinkov. Bela knjiga naj podpre koncept izbirnosti tako, da bodo v ospredju predvsem vsebine, ki usmerjajo zdrav razvoj mladih, v bistveno večji meri pa mora biti športnovzgojni proces podprt s sodobno tehnologijo, ki ima diagnostično in motivacijsko vlogo.
  • Prednostno se naj financirajo programi stalnega strokovnega spopolnjevanja s področja športne vzgoje za vse razredne učiteljice in druge učitelje, ki sodelujejo pri športnih dnevih, interesni športni dejavnostih in šolah v naravi, ter programi, ki bodo usposobili učitelje športne vzgoje in razredne učiteljice za njihovo vlogo pri navajanju otrok na zdrav način življenja, delo z otroki s posebnimi potrebami in uporabo sodobne tehnologije (merilniki srčne frekvence, porabe energije).
  • Že med najmlajšimi ugotavljamo, da se premalo gibajo in so preveč v zaprtih prostorih. Ker je vse več otrok vključenih v vrtce, naj lokalne skupnosti sistematično izboljšajo materialne pogoje za izvajanje športne vzgoje v vrtcu. Lokalne skupnosti in vrtci naj organizirajo čim več športnih dejavnosti v vrtcu, pri tem pa se naj partnersko povežejo z društvi in zasebniki, ki ponujajo strokovno vodene športne programe.
  • MŠŠ naj v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi spodbudi posodobitev otroških igrišč z raznovrstnimi, a primernimi igrali, lokalne skupnosti pa naj poskrbijo za njihovo redno vzdrževanje. Potrebna je normativna ureditev, saj morajo igrala ustrezati standardom, ki zagotavljajo varnost in uporabnost za različna starostna obdobja.
  • Strokovnemu svetu za splošno izobraževanje in MŠŠ predlagamo posodobitev kurikuluma za vrtce. Spremeni naj se poimenovanje področja, ki se sedaj imenuje Gibanje, v Športa vzgoja, dopolniti je treba cilje, vsebino in didaktična priporočila. Posodobiti in preurediti je treba tudi normative za gradnjo športnih površin in športne opreme v vrtcih.
  • V učnih načrtih za športno vzgojo je potrebno v vsej navpičnici vzgojno-izobraževalnega procesa prednostno opredeliti otrokovo oziroma mladostnikovo gibalno kompetentnost (gibalni in telesni razvoj, gibalna in teoretična znanja, redna športna dejavnost), načine njene spremljave in načine posredovanja povratnih informacij otrokom, mladostnikom in njihovim staršem.
  • Negativni učinki življenjskih slogov bodo v prihodnosti povečali zdravstvene težave mladih, zato je treba zboljšati komunikacijo med zdravniki, športnimi pedagogi in starši. Zdravstvene težave šolarjev je potrebno obravnavati timsko, zato naj šole na začetku šolskega leta organizirajo skupne sestanke, za učence z zdravstvenimi težavami pa naj organizirajo dopolnilni pouk športne vzgoje. Minister za šolstvo naj šolam priporoča, da v okviru dopolnilnega pouka organizirajo tudi pouk za učence, ki imajo težave s prekomerno telesno težo in z zmanjšano telesno zmogljivostjo in gibalno kompetentnostjo.
  • Pri sodelovanju zdravnika in športnega pedagoga se pojavljajo pravna vprašanja, povezana z varovanjem osebnih podatkov, javnim interesom in varnostjo vadečih. Te probleme je treba rešiti sistemsko.
  • Povečati je treba finančno podporo nacionalnemu spremljanju telesnega in gibalnega razvoja mladih, tako da bo omogočena organizacijska posodobitev sistema športnovzgojni karton in njegova nadgraditev, ki bo omogočala kakovostne in pravočasne ter lažje dostopne povratne informacije športnim pedagogom, staršem in otrokom ter mladini, javnim politikam pa pripravo nujnih in pravočasnih ukrepov.
  • V vse študijske programe se naj ponovno umesti obvezno športno vzgojo, a z drugačnimi organizacijskimi pristopi.

Predsednik Zveze društev športnih pedagogov Slovenije:
Marjan Plavčak, prof.

2008

DOBITNIKI PRIZNANJ ZDŠP SLOVENIJE ZA LETO 2008

  • LEON BENULIČ, UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE NA SREDNJI GOSTINSKI IN TURISTIČNI ŠOLI IZOLA
    • Predlagatelj: Društvo športnih pedagogov Obale
    • Priznanje za življenjsko delo na področju športa otrok in mladine
  • ALEKSANDER GRACIN, UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE NA OSNOVNI ŠOLI IVANA CANKARJA V LJUTOMERU
    • Predlagatelj: DŠP POMURJE
    • Priznanje za življenjsko delo na področju športa otrok in mladine
  • ANTON IŽANC, UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE NA OŠ ROGAŠKA SLATINA
    • Predlagatelj – DUPŠV Celje
    • Priznanje za življenjsko delo na področju športa otrok in mladine
  • PETER MOHORČIČ, UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE NA OŠ KRIŽE
    • Predlagatelj – Erna Meglič, ravnateljica OŠ Križe
    • Priznanje za življenjsko delo na področju športa otrok in mladine
  • JANKO PERNAR, UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE NA OŠ VIDE PREGARC LJUBLJANA
    • Predlagatelj – Društvo športnih pedagogov Ljubljana
    • Priznanje za življenjsko delo na področju športa otrok in mladine
  • ANICA TERNOVŠEK, UČITELJICA ŠPORTNE VZGOJE NA OŠ MLADIKA PTUJ
    • Predlagatelj – Osnovna šola Mladika, Ptuj
    • Priznanje za življenjsko delo na področju športa otrok in mladine
  • HENRIK OMERZU, UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE NA OSNOVNI ŠOLI BREŽICE
    • Predlagatelj: Društvo športnih pedagogov Dolenjske in Posavja
    • Priznanje za izjemne dosežke na področju športa otrok in mladine.
  • MATJAŽ PLESEC, UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE NA ŠOLSKEM CENTRU ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE V LJUBLJANI
    • Predlagatelj – Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Katedra za šolsko-športno vzgojo
    • Priznanje za izjemne dosežke na področju športa otrok in mladine

Ljubljana, 15. 11. 2008:


ZAKLJUČKI 21. MEDNARODNEGA STROKOVNEGA POSVETA ŠPORTNIH PEDAGOGOV SLOVENIJE

Ljubljana, 13.-15. 11. 2008

Mednarodni strokovni posvet je bil uspešen, strokovni prispevki so bili na visoki strokovni ravni, prav tako tudi predstavitve. Tematika je bila aktualna in praksa se je dobro predstavila. Udeleženci mednarodnega strokovnega posveta so lahko spremljali tudi predstavitve tem na 4. mednarodnem kongresu Šport mladih – v srcu Evrope, ki je potekal vzporedno z našim posvetom od 14. do 16. 11. 2008. Soglasni smo, da moramo s takšnimi in podobnimi strokovnimi druženji nadaljevati tudi v naslednjih letih, ob spoznanju, da organizacija posveta v velikem mestu, kot je Ljubljana, izpušča pomemben element posveta, druženje športnih pedagogov. Sprejeli smo naslednje zaključke, ki jih bomo posredovali Ministrstvu za šolstvo in šport, medijem in širši strokovni javnosti:

  1. Od Ministrstva za šolstvo in šport zahtevamo, da zaustavi slabšanje pogojev izvajanja športne vzgoje na šolah in siromašenje programov interesnih programov športa otrok in mladine.
  2. Od Ministrstva za šolstvo in šport pričakujemo uvedbo treh ur športne vzgoje v tretjem triletju OŠ in v novih programih srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja – uvedbo treh ur športne vzgoje tedensko od prvega razreda osnovne šole do zaključnega letnika srednje šole.
  3. Zaradi nujno potrebne individualizacije mora Ministrstvo za šolstvo in šport zagotoviti ustreznejše normative (največ 16 učencev v vadbeni skupini; zmanjšanje tega normativa ob všolanju učenca s posebnimi potrebami). V vseh srednjih šolah je potrebno za začetek zagotoviti vsaj obstoječe normative 20 dijakov v skupini pri uri športne vzgoje. Združevanje učencev iz različnih razredov in oddelkov zaradi varčevanja in na račun varnosti ter kvalitete pouka športne vzgoje je nedopustno.
  4. Od Ministrstva za šolstvo in šport pričakujemo zagotavljanje sredstev za izvajanje skupnega poučevanja razredne učiteljice in športnega pedagoga pri urah športne vzgoje od 1. do 5. razreda osnovne šole.
  5. Od Ministrstva za šolstvo in šport pričakujemo, da bo s šolskim sistemom z obveznim in razširjenim programom otrokom zagotovilo pogoje in sredstva za vsaj eno uro športne vzgoje dnevno.
  6. Od Ministrstva za šolstvo in šport pričakujemo, da bo dvignilo višino sredstev za interesne programe športa otrok in mladine – sedaj je izkoriščenih samo 35 % sredstev, ki so po Nacionalnem programu športa namenjena športu otrok in mladine.
  7. Od Ministrstva za šolstvo in šport, predvsem pa od Direktorata za šport, zahtevamo, da izboljša skrb za izvajanje interesnih programov športa otrok in mladine (Zlati sonček, Krpan, Šolska športna tekmovanja in prireditve, Naučimo se plavati, Hura, prosti čas). Za izvedbo interesnih programov športa in delo koordinatorjev mora biti vzpostavljen takšen sistem, kot je bil vzpostavljen že v preteklosti. Ta sistem je potrebno posodobiti, nadgraditi in pripraviti tudi nove programe športa otrok in mladine. Vodenje Direktorata za šport je potrebno zaupati strokovnjakom s področja športa.
  8. Od Ministrstva za šolstvo in šport pričakujemo, da bomo športni pedagogi lahko soodločali o strokovnih vprašanjih s področja športa, zlasti o vprašanjih športa otrok in mladine. Pričakujemo, da bomo lahko vključeni v Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, v Strokovni svet RS za šport, v Fundacijo za šport, v Odbor za šolska športna tekmovanja...
  9. Zaradi izjemno negativnih trendov padanja aerobnih zmogljivosti – vzdržljivosti, povečevanja števila učencev in dijakov s prekomerno težo in problemov, povezanih z zdravjem in s socialno prilagodljivostjo otrok in mladine bomo učitelji športne vzgoje še bolj zavzeto posvečali pozornost navedenim problemom sodobnega načina življenja, pri čemer računamo na podporo in sodelovanje MŠŠ, zdravstva in vseh, ki so na lokalni in državni ravni odgovorni za mlade.
  10. Športni pedagogi Ministrstvu za šolstvo in šport predlagamo, da se spremeni zakonodaja v takšnem smislu, da bo nacionalno preverjanje znanja pri športni vzgoji preverjalo gibalna znanja otrok, saj s sedanjo obliko teoretičnega preverjanja znanja pri športni vzgoji ne bomo dobili realnih rezultatov. Za še bolj kvalitetno delo športni pedagogi potrebujemo strokovni priročnik, učenci pa učbenik in delovni zvezek.
  11. Športni pedagogi si bomo prizadevali za uveljavitev strokovnosti in boljših pogojev dela ter aktivno reševanje problematike življenja, športa in zdravja otrok in mladine. Poiskali bomo možnosti za boljše delovanje regijskih društev in si prizadevali za povečanje števila aktivnega članstva Zveze društev športnih pedagogov Slovenije.
  12. Športni pedagogi moramo aktivno sodelovati pri spremembah zakonodaje na področju športa (Zakon o športu), šolstva in medijev.
  13. Na nivoju države je potrebno ustanoviti strokovno telo, ki se bo ukvarjalo s strokovno problematiko športne vzgoje in športa otrok in mladine.
  14. Vse bolj je pomembno zavarovanje odgovornosti športnih pedagogov, ki ga športni pedagogi v veliki meri zagotovimo že s članstvom v ZDŠPS.

Predsednik Zveze društev športnih pedagogov Slovenije:
Marjan Plavčak, prof.

2007

Murska Sobota, 17. 11. 2007:

SKLEPI 20. STROKOVNEGA POSVETA ŠPORTNIH PEDAGOGOV SLOVENIJE

Murska Sobota, 15.-17. 11. 2007

Strokovni posvet je bil uspešen, strokovni prispevki so bili na visoki strokovni ravni, prav tako pa tudi same predstavitve. Tematika je bila aktualna in praksa se je dobro predstavila. Soglasni smo, da moramo s takšnimi in podobnim strokovnimi druženji nadaljevati tudi v naslednjih letih.
Sklepi:

  1. Zahtevamo uveljavitev normativa 20 dijakov v skupini tudi v tistih srednjih šolah, ki nimajo lastnih objektov.
  2. Zaradi financiranja na glavo dijaka se ne smejo kršiti normativi in standardi za izvajanje pouka športne vzgoje in povečevati število otrok v skupini pri športni vzgoji.
  3. Potrebno je urediti pravno podlago za gradnjo športnih objektov in vgradnjo opreme.
  4. Zahtevamo postavitev posebnih standardov in normativov za delo z učenci s posebnimi potrebami pri športni vzgoji.
  5. Športni pedagogi potrebujemo dodatna znanja za delo z učenci s posebnimi potrebami, zato pričakujemo, da bomo lahko svoje znanje na tem področju širili na različnih dodatnih strokovnih izpopolnjevanjih.
  6. Zavzemamo se, da se vseh 22 točk sklepov okroglih miz, ki smo jih organizirali v letu 2007, realizirajo v največji možni meri (priloga).
  7. Menimo, da je sklop predstavitve novosti zelo primeren in ga lahko tudi v prihodnje umestimo v urnik strokovnega posveta.
  8. Razmisliti moramo tudi o morebitnih sprememba koncepta naših strokovnih posvetov.

Naslednji strokovni posvet bomo organizirali v novembru 2008. Predvidene so naslednje vodilne teme:

  • ekstrakurikularni programi (podaljšano bivanje, šole v naravi, športni dnevi, interesne dejavnosti);
  • raziskovalni rezultati različnih evalvacij v šolah in kako učitelji ovrednotijo svoje delo;
  • primeri dobre prakse na različnih stopnjah šolanja.

Predsednik ZDŠPS: Marjan Plavčak

Ljubljana, 28. 5. 2007:


SKLEPI OKROGLE MIZE - ZAKAJ SE ZMANJŠUJE ŠTEVILO UR ŠPORTNE VZGOJE V SLVENSKIH ŠOLAH?

Zveza društev športnih pedagogov Slovenije je v ponedeljek, 28. 5. 2007, ob 17.00 pripravila na Fakulteti za šport v Ljubljani okroglo mizo z naslovom Zakaj se zmanjšuje število ur športne vzgoje v slovenskih šolah? Že od marca 2007 naprej smo izvedli na to temo osem regijskih posvetov. Skupno se je vseh devetih okroglih miz udeležilo več kot 350 športnih pedagogov in strokovnjakov s področja zdravstva.
Sklepi okrogle mize so naslednji:

  1. Učencem in dijakom je treba zagotoviti vsak dan 2 uri gibalnih in športnih dejavnosti, od tega vsaj 30 minut s tako obremenitvijo (srčni utrip, višji od 120 utripov v minuti), ki zagotavlja razvoj funkcionalnih sposobnosti. Eno uro športnih dejavnosti naj zagotavlja šolski sistem z obveznim in razširjenim programom, eno uro gibalnih ali športnih dejavnosti pa športna društva, zasebniki, družinsko okolje oziroma naj okolje omogoči dostopnost športnih površin za samostojno športno dejavnost mladih.
  2. Lokalno okolje naj zagotovi, da bodo lahko mladi prišli v šolo z lastno gibalno dejavnostjo - peš ali s kolesom.
  3. Vsi učenci in dijaki morajo imeti tedensko najmanj 3 ure (135 minut) obvezne športne vzgoje v vseh razredih ali letnikih šolanja. Na srednjih šolah lahko že zdaj na podlagi zakona povečamo število ur športne vzgoje, ker se športna vzgoja pri obremenitvi dijakov ne šteje v predpisano tedensko število ur pouka.
  4. Predlagamo spremembo v osnovnošolski zakonodaji, ki bo omogočila (enako kot v srednjih šolah), da se lahko tretja ura športne vzgoje v zadnjem triletju uvede izven ur tedenske obremenitve učenca, saj s tem ne ogrožamo obsega drugih predmetov.
  5. Zaradi izrednega pomena športne vzgoje na otrokov razvoj moramo omogočiti skupno poučevanje učitelja razrednega pouka in učitelja športne vzgoje v prvem in drugem triletju osnovne šole.
  6. Zaradi nujno potrebne individualizacije mora MŠŠ zagotoviti ustreznejše normative (največ 16 učencev v vadbeni skupini; zmanjšanje tega normativa ob všolanju učenca s posebnimi potrebami).
  7. Zagotoviti je treba ustrezne materialne pogoje, še posebej v vrtcih, podružničnih šolah in v srednjem šolstvu.
  8. Prav tako je treba zaradi potrebne individualizacije, varnosti vadbe in nadzorovanja učinkov sistemsko zagotoviti nakup sodobne učne tehnologije (merilnike srčnega utripa, merilnike porabe energije ...).
  9. MŠŠ naj vzpostavi sistem ugotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa, Zveza društev športnih pedagogov Slovenije pa lahko nudi strokovno pomoč ali pa na osnovi dogovora in ustreznih pogojev sama vzpostavi sistem ugotavljanja, spremljanja in usmerjanja kakovosti športne vzgoje na osnovi primernega sofinanciranja.
  10. Uresničevanje nacionalnega programa športa, ki opredeljuje interesno športno vzgojo otrok in mladine, se mora do leta 2010 skladno z dolgoročno zasnovano strategijo povečati od zdajšnjih 25 % na 100 %. Pričakujemo, da bo v letu 2007 realizacija vsaj 40-odstotna.
  11. Delež vključenih otrok in mladine v programe, ki jih opredeljuje Nacionalni program športa (Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, šolska športna tekmovanja, Hura, prosti čas), mora v šolskem letu 2007/2008 doseči raven iz leta 2000.
  12. MŠŠ naj ponovno vzpostaviti informacijski sistem za spremljanje vrste in obsega športnih dejavnosti ter njihovega financiranja, ki je prenehal delovati z ukinitvijo Zavoda za šport Slovenije.
  13. MŠŠ mora zagotoviti, da se v športne objekte vgradi le tista športna oprema, ki ustreza zahtevam varnosti in kakovosti ter ima ustrezne ateste. Zaradi številnih poškodb moramo posebno pozornost zagotoviti kakovostnim športnim podom in zaradi številnih okvar sluha zagotoviti ustrezno akustiko.
  14. Od Vlade Republike Slovenije pričakujemo za leto 2008 takšen proračun za šolstvo, ki bo zagotavljal vsaj 6,1 % BDP. Predvidevamo, da je bil BDP za šolstvo nižji leta 2005, 2006 in 2007, verjetno celo pod 6,0 %, kar je nesprejemljivo za državo, ki gradi svoj razvoj na znanju.
  15. Pričakujemo, da bo MŠŠ na šolah vseh stopenj zmanjšalo normativ v oddelkih na 25 učencev ali dijakov.
  16. Delitev skupin pri športni vzgoji se mora z naslednjim šolskim letom uveljaviti v celotnem drugem triletju in ne samo v 6. razredu. Maksimalno število učencev in dijakov je lahko največ 16 in ne 20, kot je uveljavljeno zdaj. Zahtevamo, da se delitev na največ 16 učencev uveljavi tudi v tistih srednjih šolah, kjer ta normativ v letošnjem letu še ni bil uveljavljen.
  17. Zahtevamo obnovo ali nadomestitev tistih telovadnic, ki so bile zgrajene v šestdesetih in sedemdesetih letih in z higienskih in drugih strokovnih razlogov niso več primerne za uporabo.
  18. Posebno pozornost naj MŠŠ in lokalne skupnosti namenijo obnovi in posodobitvi tistih zunanjih športnih površin, ki niso več primerne za uporabo (higienska oporečnost, nevarnost poškodb, izrabljena podlaga in dotrajana športna oprema).
  19. Obseg interesnih dejavnosti, tudi športnih se mora bistveno povečati, hkrati pa se mora zagotoviti enakovreden status vrednotenja dela in izpolnjevanje kadrovskih pogojev, kot to velja za obvezno športno vzgojo.
  20. Veljavni učni načrti so kakovostni in ne potrebujemo »navideznega posodabljanja« z novimi »pedagoškimi konstrukti«, svetovalci Zavoda za šolstvo pa se naj v zameno za izdelavo novih učnih načrtov ukvarjajo predvsem s svetovalnim delom v praksi, ki je v zadnjih letih praktično v celoti izostalo.
  21. Normativ 16 dijakov v skupini pri športni vzgoji in najmanj 3 ure športne vzgoje tedensko je potrebno upoštevati tudi pri prenovi gimnazijskih programov.
  22. Zaradi izjemno negativnih trendov padanja aerobnih zmogljivosti – vzdržljivosti, povečevanja števila učencev in dijakov s prekomerno težo in problemov, povezanih s socialno prilagodljivostjo otrok in mladine, bomo učitelji športne vzgoje še bolj zavzeto posvečali pozornost navedenim problemom sodobnega načina življenja, pri čemer računamo na podporo in sodelovanje MŠŠ, zdravstva in vseh, ki so na lokalni in državni ravni odgovorni za mlade.

Predsednik Zveze društev športnih pedagogov Slovenije:
Marjan Plavčak, prof.

2006

ZVEZA DRUŠTEV ŠPORTNIH PEDAGOGOV SLOVENIJE

KOMISIJA ZA PRIZNANJA - OKTOBER 2006

DOBITNIKI PRIZNANJ ZDŠP SLOVENIJE ZA LETO 2006

  • VESNA BERCE, PROFESORICA ŠPORTNE VZGOJE NA OSNOVNI ŠOLI ANTONA UKMARJA KOPER, 1957
    • Predlagatelj: DŠP Obala
    • Priznanje prejme za pedagoško, strokovno in organizacijsko delo z mladimi na področju športa.
  • VIDO BUKVIČ , UČITELJICA ŠPORTNE VZGOJE NA OSNOVNI ŠOLI II MURSKA SOBOTA, 1960
    • Predlagatelj: DŠP Murska Sobota
    • Priznanje prejme za pedagoško, strokovno in organizacijsko delo z mladimi na področju športa.
  • MARIJA CANKAR, PROFESORICA ŠPORTNE VZGOJE NA 1. GIMNAZIJI V CELJU, SVETOVALKA 1947
    • Predlagatelj: DUPŠV Celje
    • Priznanje prejme za pedagoško, strokovno in organizacijsko delo z mladimi na področju športa.
  • Magister DANILO SLAVKO EMBERŠIČ, PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE NA GIMNAZIJI LJUBLJANA ŠIŠKA, 1970 - svetnik
    • Predlagatelj: Katedra za športno vzgojo pri Fakulteti za šport Ljubljana
    • Priznanje prejme za pedagoško, strokovno in organizacijsko delo z mladimi na področju športa.
  • MILENA FURLAN, PROFESORICA ŠPORTNE VZGOJE NA ŠOLSKEM CENTRU ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE, 1958
    • Predlagatelj: DŠP Ljubljana
    • Priznanje prejme za pedagoško, strokovno in organizacijsko delo z mladimi na področju športa.
  • BREDA KOGAL BORNŠEK, UČITELJICA ŠPORTNE VZGOJE NA OŠ KAMNICA, 1950
    • Predlagatelj: DŠP Maribor
    • Priznanje prejme za pedagoško, strokovno in organizacijsko delo z mladimi na področju športa.
  • ZALTKA KADILNIK, PROFESORICA ŠPORTNE VZGOJE NA NA GIMNAZIJI CELJE - CENTER, SVETOVALKA 1951
    • Predlagatelj: DUPŠV Celje
    • Priznanje prejme za pedagoško, strokovno in organizacijsko delo z mladimi na področju športa.
  • TJAŠA KLANJŠČEK BOHINEC, PROFESORICA ŠPORTNE VZGOJE NA PRVI GIMNAZIJI MARIBOR , 1962
    • Predlagatelj: DŠP Maribor
    • Priznanje prejme za pedagoško, strokovno in organizacijsko delo z mladimi na področju športa.
  • MAJDA KRIŽE , UČITELJICA ŠPORTNE VZGOJE NA OŠ GRM, NOVO MESTO 1962
    • Predlagatelj: DŠP Dolenjske in Posavja
    • Priznanje prejme za pedagoško, strokovno in organizacijsko delo z mladimi na področju športa.
  • ŠTEFAN PERŠAK, PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE NA OSNOVNI ŠOLI FRANJA GOLOBA PREVALJE, SVETOVALEC 1962
    • Predlagatelj: DŠP Koroške
    • Priznanje prejme za pedagoško, strokovno in organizacijsko delo z mladimi na področju športa.
  • MARJAN RECEK , UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE NA OSNOVNI ŠOLI KUZMA, 1948
    • Predlagatelj: DŠP Murska Sobota
    • Priznanje prejme za pedagoško, strokovno in organizacijsko delo z mladimi na področju športa.
  • PALMIRA AMBROŽ , PROFESORICA ŠPORTNE VZGOJE NA II. OSNOVNI ŠOLI CELJE, SVETOVALKA 1956
    • Predlagatelj: DUPŠV Celje
    • Priznanje prejme za pedagoško, strokovno in organizacijsko delo z mladimi na področju

Vanja Žbona FABRIZZIO

 

ZAKLJUČKI 19. STROKOVNEGA POSVETA ŠPORTNIH PEDAGOGOV SLOVENIJE
MURSKA SOBOTA, 9.–11. 2006

Ob koncu tridnevnega druženja smo sprejeli naslednje zaključke:

  1. Pomembnost sodelovanja športnega pedagoga in staršev se kaže pri oblikovanju trajnih navad otroka in njegovem napredku v razvoju gibalnih sposobnosti v trikotniku športni pedagog - starši - otrok. Komunikacija mora biti sestavni del učno-vzgojnega procesa športnega pedagoga – športni pedagog mora biti pobudnik komunikacije.
  2. Pripraviti je potrebno pobude za ureditev zakonodaje na področju športne vzgoje z vidika varnosti, predvsem pri organizaciji dejavnosti v naravi (normativi pri spremstvih na športnem dnevu - planinskih izletih, kolesarjenju ...).
  3. Vprašanje vloge in mesta športnih pedagogov v družbi je tematika tudi za naslednji strokovni posvet. Športni pedagog mora biti prepoznaven ne samo pri pouku, v šoli, ampak tudi v širšem okolju. Športni pedagog mora skrbeti za svoj osebni in strokovni razvoj (vseživljenjsko učenje, pridobivanje kompetenc ...).
  4. Več moramo še postoriti za delo z učenci s posebnimi potrebami. Študentje Fakultete za šport morajo v času študija pridobiti kompetence s področja dela z učenci s posebnimi potrebami. Učitelji, ki delajo v praksi, pa si naj pridobijo dodatna znanja, da bodo ti učenci čutili sprejetost in ne izključenost iz procesa športne vzgoje
  5. Programi za strokovno izpolnjevanje športnih pedagogov in razrednih učiteljev morajo vsebovati tiste teme, ki so trenutno najbolj pereče.
  6. Pomembna prvina varnosti je urejen športni prostor in oprema. Elan ponuja brezplačen pregled športnega prostora, športne opreme, športnih pripomočkov in izdelavo ocene stanja. Kot sponzor posveta je predstavil tudi nekatere novosti. Ugotavljamo, da se v novozgrajene športne objekte vgrajuje neatestirana športna oprema in v nekaterih primerih drugorazredna športna tla (ŠD Nova Gorica, Koper, Logatec, načrtovano na II. gimnaziji v Mariboru, Ekonomski srednji šoli v Kranju in v drugih primerih. ZDŠPS priporoča, da šole poskrbijo za strokovno oceno stanja in potrebne ukrepe pri odpravljanju pomanjkljivosti v športnih prostorih.
  7. Naše delo se lahko spremeni le, če se kritično ozremo na svoje delo, zato priporočamo, da se pogumno lotite akcijskega raziskovanja.
  8. V praksi športnih pedagogov se pojavljajo številni novi pristopi, kar je zelo vzpodbudno. Želimo si, da bi bilo tega v bodoče še več.
  9. Predstavitve s plakati – športni pedagog mora s spremljanjem in predstavljanjem svojega dela tudi širši javnosti pokazati, kako spremembe v šolskem sistemu vplivajo na kakovost športno-vzgojnega procesa.
  10. Športna vzgoja vsak dan mora postati eden izmed ciljev sodobnega šolskega sistema.
  11. Športni pedagogi v regijah se naj čim bolj aktivno vključijo v snovanje športne vzgoje in športa na šoli, občini in širšem prostoru.
  12. Zunanje preverjanje je dobrodošlo za evalvacijo pouka, posebej še pri športni vzgoji, kjer imajo učitelji športne vzgoje precejšnjo avtonomijo pri uresničevanju učnega načrta. Učitelji športne vzgoje ugotavljamo, da predlagani model zunanjega preverjanja znanja ne odraža pouka športne vzgoje in ne nudi temeljnih povratnih informacij učencem, učiteljem in staršem, zato predlagamo, da se ponovno vključi v model tudi preverjanje praktičnih znanj.
  13. Problematiko plačevanja kotizacij za šolska športna tekmovanja je treba čim prej rešiti na nivoju države. V tem šolskem letu se je pojavil velik problem, ker srednje šole nimajo denarja za plačilo kotizacij in se tekmovanj na občinskih in področnih tekmovanjih ne morejo udeleževati. Prejšnja leta ni bilo potrebno plačevati kotizacije Agenciji za šport Ljubljana. S podobnimi probleme se srečujejo tudi po drugih občinah v Sloveniji.
  14. S sklepi 19. strokovnega posveta bomo seznanili Ministra za šolstvo in šport RS, direktorico Direktorata za OŠ, direktorja Direktorata za SŠ, direktorja Direktorata za šport, Zavod RS za šolstvo in dekana Fakultete za šport. Sklepi bodo dosegljivi tudi na internetni strani ZDŠPS.
  15. Predlagamo, da jubilejni 20. strokovni posvet izvedemo v Murski Soboti od 15. do 17. 11. 2007. Predlog tem za 20. strokovni posvet:
    • ura športa vsak dan,
    • komunikacija športni pedagog – starši - zdravnik – trener – otrok,
    • ples v šoli,
    • športna vzgoja in šport v vrtcu in v 1. triletju,
    • novi pristopi pri športni vzgoji srednješolske mladine,
    • športni pedagogi predstavljajo svojo prakso,
    • proste teme.

Murska Sobota, 11. 11. 2006 Predsednik ZDŠPS:
Marjan Plavčak, prof.

 

2005

ZVEZA DRUŠTEV ŠPORTNIH PEDAGOGOV SLOVENIJE
KOMISIJA ZA PRIZNANJA - NOVEMBER 2005

DOBITNIKI PRIZNANJ ZDŠP SLOVENIJE ZA LETO 2005

  • JANEZ BIZJAK, PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE NA OŠ ŽIRI
    • Predlagatelj: Aktiv učiteljev športne vzgoje na Osnovni šoli v Žireh.
    • Priznanje prejme za dolgoletno pedagoško, strokovno in organizacijsko delo z mladimi na področju športa.
  • TONE FICKO, PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE NA GIMNAZIJI FRANCA MIKLOŠIČA, LJUTOMER
    • Predlagatelj: Društvo športnih pedagogov Murska Sobota.
    • Priznanje prejme za dolgoletno pedagoško, strokovno in organizacijsko delo z mladimi na področju športa.
  • RADO GREGORIČ, PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE NA OŠ ANTONA UKMARJA, KOPER
    • Predlagatelj: Zavod republike Slovenije za šolstvo, OE Koper
    • Priznanje prejme za dolgoletno pedagoško, strokovno in organizacijsko delo z mladimi na področju športa.
  • ŠTEFAN JAKŠIČ, PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE
    • Predlagatelj: Društvo športnih pedagogov gorenjske
    • Priznanje prejme za dolgoletno pedagoško, strokovno in organizacijsko delo z mladimi na področju športa.
  • ANTON JUGOVEC, PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE NA OŠ POHORSKEGA ODREDA. SLOVENSKA BISTRICA
    • Predlagatelj: Center Šolskih športnih društev in aktiv športnih pedagogov občine Slovenska bistrica.
    • Priznanje prejme za dolgoletno pedagoško, strokovno in organizacijsko delo z mladimi na področju športa.
  • BRANKA KVATERNIK KOŠIR, PROFESORICA ŠPORTNE VZGOJE NA OŠ MIŠKA KRANJCA, LJUBLJANA
    • Predlagatelj: Društvo športnih pedagogov Ljubljana in Agencija za šport Ljubljana
    • Priznanje prejme za dolgoletno pedagoško, strokovno in organizacijsko delo z mladimi na področju športa.
  • MILENA PERNAR, PROFESORICA ŠPORTNE VZGOJE NA OŠ KARLA DESTOVNIKA – KAJUHA, LJUBLJANA
    • Predlagatelj: Aktiv športne vzgoje OŠ Karla Destovnika – Kajuha v Ljubljani.
    • Priznanje prejme za dolgoletno pedagoško, strokovno in organizacijsko delo z mladimi na področju športa.
  • KARMEN PLETERŠEK, PROFESORICA ŠPORTNE VZGOJE NA OŠ VIČ LJUBLJANA
    • Predlagatelj: Društvo športnih pedagogov Ljubljana in Agencija za šport Ljubljana
    • Priznanje prejme za dolgoletno pedagoško, strokovno in organizacijsko delo z mladimi na področju športa.
  • IGNAC POZNAJELŠEK, PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE NA ŠC ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE, LJUBLJANA
    • Predlagatelj: Društvo športnih pedagogov Ljubljane
    • Priznanje prejme za pedagoško, strokovno in organizacijsko delo z mladimi na področju športa.
  • PETER POZNAJELŠEK, PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE NA GIMNAZIJI LEDINA, LJUBLJANA
    • Predlagatelj: Društvo športnih pedagogov Ljubljana.
    • Priznanje prejme za dolgoletno pedagoško, strokovno in organizacijsko delo z mladimi na področju športa.
  • IZIDOR SELAK, PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE NA OŠ IVANA TAVČARJA, GORENJA VAS
    • Predlagatelj: Športno društvo Blegoš, Gorenja vas
    • Priznanje prejme za dolgoletno pedagoško, strokovno in organizacijsko delo z mladimi na področju športa.

Vanja Žbona F., predsednik
Komisija za priznanja

 

 

2004

SKLEPI 17. STROKOVNEGA POSVETA ZDŠPS

Nova Gorica, 2004

  • Avtoriteta učitelja je eden temeljnih vzgojnih mehanizmov, brez katere ni učinkovitega pedagoškega delovanja učitelja.
  • Ustrezno avtoriteto si učitelj vedno zagotovi predvsem s kakovostnim lastnim delom.
  • Športna vzgoja je lahko izjemno pomembno področje vzgoje, saj v luči nove vzgojne paradigme s svojimi vsebinami vpliva na napredek otroka s postavljanjem ustreznih frustracij in spodbujanjem otrok k samostojnemu reševanju le teh.
  • Reševanje problemov, napor, odrekanje in sožitje so temeljne prvine vzpostavljanja situacij, v katere naj bo vključen otrok, da se nauči ustreznega odzivanja v stresnih situacijah, s kakršnimi se bo srečeval tudi v kasnejšem življenju in jih bo moral znati reševati.
  • Prav tu pa ima športna vzgoja s svojimi tekmovalnimi sistemi, možnostjo tekmovanja s samim seboj in spoštovanjem napora kot vrednote izjemne možnosti, ki jih velja izkoristiti.
  • Pomemben oblikovalec športnega življenja na šoli je poleg športnih pedagogov tudi ravnatelj. Za vse šole, ki ponujajo bogato in spodbudno športno okolje za učence in dijake, običajno velja, da ravnatelji skupaj z aktivi športnih pedagogov ustrezno načrtujejo letne delovne načrte z bogato dodatno športno ponudbo in znajo hkrati poiskati možne finančne vire za realizacijo dodatnih športnih programov.
  • Teoretične vsebine , ki so del novih učnih načrtov, lahko pomembno osmislijo pouk športne vzgoje. Podajati pa jih je treba primerno razvojni stopnji otrok in pri tem spodbujati osvajanje različnih, predvsem višjih ravni znanja.
  • Podajati je potrebno predvsem funkcionalna, smiselna znanja, ki jih po koncu kakovostnega učnega procesa preverjamo v avtentičnih (vsakdanjih) situacijah.
  • Aktivi športnih pedagogov naj se poslužujejo predvsem t.i. "mehkih" ukrepov pri razreševanju problemov, povezanih z opravičevanjem od športne vzgoje. Pomembna pa je enotnost vseh članov aktiva.
  • ZDŠPS bo pripravila predlog okvirnega internega pravilnika o opravičevanju, ki naj ga potem posamezne šole tudi skladno s podzakonskimi akti prilagodijo svojim okoliščinam.
  • Predlagamo skupni posvet z zdravniki, na katerem bi dorekli dileme glede zdravniških opravičil.
  • Ker je eden ključnih problemov sodobne šole razdrobljenost znanja, so medpredmetne povezave priložnost k drugačnim pristopom poučevanja. Poslužujmo pa se jih takrat, ko je to smiselno, ko zanje obstajajo razlogi in ustrezni pogoji.
  • Šola kot institucija naj se preusmeri k spodbujanju kakovosti znanja in ne le h kvantiteti posredovanih vsebin.
  • Na področju zaposlovanja v športu še vedno ostajajo številne "tržne niše", ki jih velja izkoristiti:
  • v šolskem sistemu (jutranje varstvo, podaljšano bivanje, skupno poučevanje razredne učiteljice in športnega pedagoga, športni oddelki, ponudba izbirnega predmeta Izbrani šport – ples s poudarkom na pripravi na valeto, izbirne vsebine v gimnaziji, manjši normativ v srednjih šolah
  • zunaj šole
  • zasebna praksa, področje športa in zdravja, turizma, managementa ...)
  • interesni programi v društveni sferi
  • večja profesionalizacija trenerskega dela
  • Resneje se je treba lotiti realizacije nacionalnega programa športa.

 

DOBITNIKI PRIZNANJ ZDŠPS za leto 2004

Zveza društev športnih pedagogov Slovenije je na 17. strokovnem posvetu najuspešnejšim športnim pedagogom podelila priznanja za izjemne dosežke na področju športa otrok in mladine.

  • Božo DOBROJEVIČ
    • roj. 1947, OŠ Škofije
  • Božidar KOTNIK
    • roj. 1938, Srednja šola Veno Pilon, Ajdovščina
  • Breda LORENCI
    • roj. 1951 ZRSŠ, OE Maribor
  • Brano LUŠINA
    • roj. 1957
    • Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, Ljubljana
  • Janko ROŽMAN
    • roj. 1947
    • OŠ Bakovci, Murska Sobota
  • Vojteh Bojan SKRABL
    • roj. 1947
    • SEŠ, Novo mesto
  • Jože UDIR
    • roj. 1940
    • Gimnazija Kranj
  • Matjaž VRTOVEC
    • roj. 1957
    • OŠ Pohorskega bataljona, Oplotnica
  • Marica ŽAKELJ
    • roj. 1954
    • OŠ Franceta Bevka, Ljubljana

2003


DOBITNIKI PRIZNANJ ZDŠPS za leto 2003

Zveza društev športnih pedagogov Slovenije je na 16. strokovnem posvetu najuspešnejšim športnim pedagogom podelila priznanja za izjemne dosežke na področju športa otrok in mladine.

  • Darja BOROVŠEK
    • roj. 1958
    • OŠ Božidarja Jakca, Ljubljana
  • Marcel DJURDJEVIČ
    • roj. 1931
    • Upokojenec, Koper
  • Ludvik JANŽA
    • roj. 1944
    • OŠ Beltinci
  • Srečko JOŠT
    • roj. 1956
    • Šolski center Celje
  • dr. Marjeta KOVAČ
    • roj. 1956
    • Fakulteta za šport, Ljubljana
  • Žarko MARAČIČ
    • roj. 1955
    • OŠ N. H. Maksa Pečarja, Ljubljana
  • Dušan OKLEŠČEN
    • roj. 1960
    • Šolski center Novo mesto
  • Mirko PETERMANEC
    • roj. 1950
    • II. Gimnazija Maribor
  • Valter PLIBERŠEK
    • roj. 1942
    • OŠ Cirkulane
  • Janez ROBAS
    • roj. 1939
    • Gimnazija Kranj
  • dr. Branko ŠKOF
    • roj. 1957
    • Fakulteta za šport, Ljubljana

Iskanje

Kontakt

Zveza društev športnih pedagogov Slovenije 
Graščinska cesta 7 
3312 Prebold
SLOVENIJA

GSM:   041 413 322
URL:   www.zdsps.si
e-mail:   Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.  

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov. Zakonodaja lastnikom spletnih strani nalaga, da morajo svoje obiskovalce informirati o piškotkih, ki jih uporablja njihova spletna stran, za uporabo piškotkov pa potrebujejo privoljenje vsakega obiskovalca. Pravila za piškotke..

  Sprejmete piškotke iz te spletne strani?
EU Cookie Directive